Ste že kdaj opazili, da so vaša ramena napeta, čeljust stisnjena ali da dihate zelo plitko? Čeprav se trudite sprostiti, napetost kar ostaja.

Razlog je pogosto v tem, da se telo na določene napetosti sčasoma navadi. Postanejo del našega vsakdana in jih skoraj ne opazimo več.

Možgani ves čas spremljajo, kaj se dogaja v telesu: kako dihamo, kako sedimo, kako se gibamo in koliko napetosti nosimo v mišicah. Ko je določen vzorec prisoten dlje časa, ga začnejo dojemati kot nekaj običajnega.

Zato pogosto slišim stavek:
»Vem, da sem napet/a, ampak se ne znam sprostiti.«

Pri somatskem gibanju se učimo opaziti, kaj se v telesu dogaja, zmanjšujemo silo in večamo občutek.

Ko začnemo bolje zaznavati svoje telo, lažje prepoznamo napetosti, ki jih prej nismo opazili. In šele takrat jih lahko začnemo tudi postopoma spreminjati, sproščati.

Kar opazimo, lahko spreminjamo. Kar spregledamo, pogosto ostaja enako.

Lidija