"Ne prepoznam se več."

To je stavek, ki ga v zadnjem času slišim vse pogosteje.

Ljudje ne pridejo zaradi bolečin v hrbtu, vratu, ramenih,...

To je pogosto le razlog, zaradi katerega končno poiščejo pomoč.

Pravi razlog pa je nekje drugje.

Sedijo nasproti mene in po nekaj minutah tišine rečejo:

"Ne vem, kaj se je zgodilo z mano. Včasih sem bil/a polna energije. Danes komaj preživim dan."

Na vprašanje, kdaj se je začelo, skoraj vedno odgovorijo enako.

"Ne vem. Počasi. Neopazno."

In prav v tem je težava.

Izgorelost ne pride čez noč.

Ne zbudiš se nekega jutra in ugotoviš, da si izgorel.

Prihaja tiho.

Leto za letom.

Naloga za nalogo.

Skrb za skrbjo.

Odgovornost za odgovornostjo.

Najprej misliš, da si samo utrujen.

Da potrebuješ dopust.

Da bo bolje, ko bo manj dela.

Ko bodo otroci večji.

Ko boš zamenjal službo.

Ko bo konec tega projekta.

In včasih je res pomagalo.

En vikend v naravi.

Potovanje.

Kava s prijateljico.

Dan brez obveznosti.

Danes pa ne več.

Dopust mine, utrujenost ostane.

Ljudje mi pogosto povedo:

"Nič me več zares ne veseli."

"Nimam več želja."

"Nimam nobenega pravega cilja."

"Samo še opravljam, kar moram."

"Živim iz dneva v dan."

Stvari, ki so vas nekoč razveselile, danes ne prebudijo skoraj ničesar.

Zakaj pride do tega?

Ker telo ne razpolaga več z energijo na enak način kot nekoč. Živčni sistem, ki je bil predolgo v stanju povečane pripravljenosti, začne energijo usmerjati predvsem v preživetje. Manj je ostane za vse, kar daje življenju barvo: za veselje, ustvarjalnost, spontanost, igro in pristne odnose.

Veliko ljudi si takrat očita:

"Postala sem lena."

Ne.

Lenoba je izbira.

Izgorelost ni.

Izgorelost je stanje, v katerem telo po letih prilagajanja, potiskanja svojih potreb in nenehne pripravljenosti preprosto ne zmore več delovati na enak način.

Živčni sistem začne varčevati. Energije ni več dovolj niti za stvari, ki smo jih nekoč počeli z veseljem.

Ob tem se pogosto pojavijo še drugi znaki.

Morda se prepoznate v njih:

• Ves čas ste utrujeni, tudi po počitku.
• Zjutraj se zbudite brez prave energije.
• Težko se zberete.
• Hitro vas zmotijo malenkosti.
• Pogosteje se razjezite.
• Slabše spite.
• Telo je napeto, čeprav bi se radi sprostili.
• Pogosteje vas boli vrat, hrbet, glava,...
• Zdi se vam, da ste izgubili del sebe.
• Družina pravi, da niste več takšni, kot ste bili.
• V odnosih je vedno več napetosti.
• V sebi čutite praznino, ki je ne znate pojasniti.

Veliko ljudi ob tem pomisli, da so v depresiji.

Včasih je to res.

Pogosto pa je v ozadju dolgotrajna izgorelost, ki je ostala neprepoznana. Ko telo in živčni sistem predolgo delujeta na robu svojih zmogljivosti, se to ne odraža le v utrujenosti. Postopoma začne vplivati tudi na razpoloženje, odnose, motivacijo in pogled na življenje.

Telo nam zelo dolgo pošilja signale.

Najprej šepeta.

Potem opozarja.

Na koncu začne kričati.

Vprašanje je le, koliko časa ga bomo še preslišali.

Morda se danes ne vprašajte, koliko še zmorete.

Vprašajte se nekaj drugega.

Kdaj ste nazadnje občutili iskreno veselje, lahkotnost ali mir, brez občutka, da si ga morate najprej zaslužiti?

Odgovor na to vprašanje pogosto pove več kot vse preiskave skupaj.

Ste se prepoznali v opisanih znakih?

Če želite bolje razumeti, kaj vam telo sporoča, vas vabim na individualno somatsko obravnavo, kjer skupaj pogledava, kaj se skriva za vašo utrujenostjo, napetostjo ali bolečinami.